Škandal? Novica? Kje pa!

V življenju sem napisala eno samo samcato pritožbo. Iz principa in iz prepričanja hkrati. Danes sem napisala drugo, ki pa je nisem naslovila Pritožba, temeveč Škandal? Kaj hočemo, suhoparnost ubija interes tako kot moškega ubijejo dokolenke, mene pa kislo duhovičenje in nekompatibilen okus za glasbo.
In ker predvidevam, da moje maratonske pritožbe na ciljnem naslovu ne bo nihče prebral, jo zdaj kar urno blognem. Tako jo bosta prebrali L in LektorcA, če bo fb hudo delal, pa morda še kakšen bralec ali dva. Predgovor ni potreben, pa se bo vseeno zgodil 🙂 Kratek, čisto kratek. Samo retorično vprašanje.

Kam gre ta svet? Pardon – Svet. 

Pozdravljeni!

Na vas se obračam po ogledu včerajšnje informativne oddaje Svet na Kanalu A, ki mi je s svojim prispevkom o dogodkih v eni izmed mariborskih večstanovanjskih hiš prav pošteno dvignila pritisk.

Ne samo dejstvo, da ste se s pritožbo čez ravnanje gospoda Blejca izjemno bobmbastično ukvarjali že pred dvema mesecema, kot je bilo v prispevku povedano, obljubili ste celo, da boste zadevo spremljali še naprej in o njej obveščali – koga, pravzaprav? Morda bi bilo smiselno uvesti oddajo z naslovom Sosed o sosedu ali kaj podobnega. Tam bi lahko slovenski sitneži, brezdelneži, norci in zdraharji jokali čez nered na sosedovem dvorišču, se spraševali, od kod sosedu nov avto, ali pa morda ugibali, če nima sosed nemara v načrtu kakšnega skoka čez plot s poštarjem, ki je pred dvema tednoma nadomeščal tistega, ki običajno nosi pošto sosedi.

Svet na Kanalu A s svojim naslovom obljublja nekaj precej širšega, kvalitetnejšega in bolj objektivnega kot je prijava z vsemi sprtega možakarja čez ravnanje novega stanovalca hiše. Saj ne rečem – napaka je napaka in prav je, da se o njej tudi spregovori, a vse, kar najde svojo pot na dnevno-informativno oddajo, bi moralo gotovo iti skozi sito preverjenosti in zdrave pameti. Tako pa smo bili gledalci obveščeni o tem, da so v skupnih prostorih še zmeraj naložene stvari, ki so last nekega posameznika. Res šment. In samo šment, nikakor pa ne novica. Zagotavljam vam, da je tako še marsikje.

In sprašujem se, ali sta morda naslednja, ki se bosta znašla na televiziji, moja otroka, ki puščata svoji kolesi v vhodu podobne hiše. Ali pa morda moj pes, ki vsako jutro ob pol šestih nabevska raznašalca časopisov. Po svetlem vzgledu velenovice, ki se je rodila zaradi gospoda, ki ima očitno preveč časa, pa se rad praska, kjer ga ne srbi, gotovo.

Prav tako pa se sprašujem, kakšno funkcijo ima v primeru tovrstne “prijave” novinar, ki se strumno poda na teren. Je zaželjeno, da razmisli, v kaj se spušča? Se od njega pričakuje kaj kritičnega razmisleka v smislu tehtanja in ocene vira informacije ali preprosto smiselnosti poročanja o nečem tako banalnem? Upam, da. Čeprav je v tem primeru novinarka, ki je pokrivala to zgodbo, svoje delo bolj slabo opravila. Da o obljubi o nadaljevanju sploh ne izgubljam besed.

Nič čudnega, da odrasli grozijo z novinarji, kadarkoli nekaj ni po njihovo. V učilnicah, ordinacijah, čakalnicah, delavnicah, na pogrebnem podjetju in v pekarni – grožnja z novinarji je najboljše orožje. Še malo, pa bodo tudi razočarani ljubimci grozili, da bodo šli na televizijo in tam v dnevno-informativni oddaji razkrili umazane podrobnosti!

Menim, da se v svetu dogaja ogromno dobrih stvari. Se vam ne zdi smiselno v oddajo vključiti pozitivne prispevke o tem, česa vsega smo ljudje sposobni, in tako ustvariti protiutež resničnim tragedijam, ki jih je vse preveč?

Sama sem v preteklem letu izdala prvo knjigo in ob tem poskusila svojo srečo z mediji. Ne vem, na koliko naslovov sem poslala mail in prosila za pomoč, med drugim tudi na tega, kamor pišem danes. Dobila sem en normalen, nesebičen odgovor, en predračun z radijske postaje in ogromno tišine. Morda bi v prihodnje poskusila s čim, kar užge – naprimer z obvestilom, da mi gospod Blejc (ker je po vaši predstavitvi v oddaji sodeč res velika živina) narekuje, kaj naj pišem. To bi skoraj moralo priti v Svet na Kanalu A, kaj?

Želim vam lep dan in veliko kritičnih gledalcev, zaradi katerih boste želeli poročati o pravih novicah!

Dodajam pa še vzklik ali eksklamacijo: Saj to ni normalno!

P. S.: Se vidi, da se približujejo NPZ-ji. Literarne figure so način življenja 😀 😀

 

About B. Pride