O okroglih obletnicah posebne vrste, relativnosti in iskanju

Čeprav sem na dan, ki je postal tako dolg, da mu še ob desetih zvečer ni videti konca, že skoraj obupala nad to najino idejo o rojstnodnevnih blogih in ti v opravičilo poslala samo link s pojasnilom in opravičilom, trenutno izgleda, da mi bo vendarle uspelo spacati skupaj teh nekaj besed, ki naj bi ti povedale, kaj vse ti, ki stojiš na pragu svoje okrogle, želim, predvsem pa (ker sem v zadnjem letu ugotovila, da je to pravzaprav veliko pomembnejše) česa ti ne. Ob tem seveda upam, da bom znala in zmogla biti dovolj jasna, ker se mi možgani čisto očitno že malo kisajo in sem ravnokar nagnala našega mladiča gledat blog namesto Ninja želve 😀 No takole, pa dajmo, položimo besede v božja ušesa, ali pa v katera koli, ki bi slučajno hotela uresničiti, vsaj del tega, kar to zmešano in sila kratko voščilo skriva v sebi.

Prvič: Želim ti, da bi vedno verjela v tisto, nam vsem ljubo teorijo relativnosti.

Drugič: Da nikoli ne bi nehala iskati tega, kar si želiš najti.

In tretjič: Da bi ostala. Ti. Tam, kjer ti hočeš. In kakor dolgo hočeš.

Kar sem napisala mogoče sicer na hitro zveni čisto nesmiselno, v resnici pa o teh treh zadevah razmišljam vse od moje zadnje migracije v Lj, ko je nekaj, v kar nisem bila sposobna verjeti, prišlo do mene tako nenapovedano, da sem zdaj prepričana, da se je tako pač moralo zgoditi. Tako kot se pač mora zgoditi vse, kar se zgodi. Zato, draga moja prijateljica, ti danes poklanjam tale komad, ki  sem ga nazadnje slišala po enem tako eteričnem koncertu, da se mi je na poti čez mesto do avta zdelo, da lebdim, in ki je (logično:) prav smešno povezan s tistim srečanjem, ki sem ga omenila prej in ne nujno s princi, ki se spremenijo v k…onje … Seveda v meni (in verjamem, da tudi tebi) ljubši različici. Happy birthday!