Top lista. Prvič.

Če se na govori.se sprašujejo, kaj je povzročilo ta najin blogerski desant, naj povem, da blokada vsekakor ne. Če pa se kdorkoli morda sprašuje, zakaj L spet mečka z odgovorom … Hja, (vsaj) tokrat nisem bila kriva jaz, ampak izpad interneta. Ki ga kar ni in ni hotelo biti konec. Čisto mogoče je to bila intervencija od zgoraj (ali pa spodaj, kdo bi vedel:), ki bi naj preprečila čustveni izliv ali dva, AMPAK jaz se ne dam. Nikoli. Pa če bom morala tale glasbeno-izpovedni prispevek pribiti na vse oglasne deske tega sveta. Ker se ne spomnim prav, kakšen je bil vrstni red B novega izziva, bom začela po svoje. To sicer tako ali tako najraje počnem. Če se ne motim, bi morala objaviti pet komadov, ki so tako ali drugače zaznamovali pet dogodkov, obdobij ali trenutkov, ki jih vlačim za seboj in ji nikoli ne bi hotela pozabiti. Pa gremo. V (kakopak) naključnem vrstnem redu:

  1. Wonderful life se mi je po glavi (pa še kje) rolal par let nazaj. Predvsem na poti domov z dopusta, ko me je na vsem lepem prešinilo, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. In res ni bilo.

  1. Secret life (ja, same življenjske:), eden najbolj skrivnostnih, najlepših in žal nikoli v živo slišanih komadov, ki ga poznam že od pamtiveka, pravzaprav še iz časov, ko se še (hb) nisem zavedala, koliko resnice je v njem. Vsekakor na moji top 5 listi pa tudi na top 3 bi čisto lepo šla.

Joj, zdaj pa se že mučim. Pri prejšnjih dveh, ki sta bila pač prva stvar, ki mi je zletela z glave, se mi je zdelo, da imam še ful manevrskega prostora, ampak tu pa se zatakne. Pet je absolutno premajhna številka.

  1. Metallica naj bo tretji. Tu bom morala biti skopa, ker moj selektivni spomin rad radira in dela samopopravke, ki imajo bolj malo opraviti z resničnim. Renault, 18 ali 19, ampak vsekakor ne več kot 20:D, očala za nočno vožnjo (baje) in nekaj, kar je do danes ostalo nekje vmes.

  1. Too late je bil tik pred rojstvom našega S in verjetno ni presenetljivo, da ga nujno povezujem s pričakovanjem, z neko mešanico obupnega strahu in neskončnega veselja, pa seveda z oteklimi gležnji in skrajno vprašljivimi brezmesnimi obroki.

O jebela, sem že pri zadnjem?? Here goes nothing …

  1. Itak da Siddharta, jeez, komad, ki me vedno znova zmrazi do norosti. S spomini pa spet na morju, kaj pa. Korčula. Moj najljubši otok v Jadranu. Osamljen kotiček čiste uživancije. Nikjer nikogar. Morje, da se ga dotakneš, če se samo malo bolj skloniš čez balkon. Oooh yes.

Okej, gremo na tri, ki so noro povezani z Brezmejno in mojim all time favoritom ali dvema, pa še s čim iz tvojega opusa:

  1. Vem, ponavljam se, ampak ta komad pove vse, kar se sicer ne da. Popolna ilustracija vsega, groze, lepote, krutosti in ljubezni. Da strasti sploh ne omenjam. Closer.

2. No, ena Lana mora biti. Izbrala tole, čeprav jih je veliko več. Walked into the room you know you made my eyes burn …

In zdaj naj končam ali kaj??

3. No, pa bom. Z enim popravkom in enim dodatkom. Torej, ne ena Lana, dve. In še enkrat KOL za vse tiste ljubezni na drugi pogled.

Evo, in za konec še dva, ki me spominjata na tebe:

  1. Creep, brez sence dvoma. Samo to bom rekla: running in circles. Ampak tokrat malo drugače.

  1. In ta. Komentar menda ni potreben.

Se mi zdi, da si hotela sodelovati? Evo, oder je tvoj;)