Top 10. Drugič. Zadnjič?

Okej, priznam: moja domislica, da bi za teboj enako nalogo opravila še jaz, je bila ena velika neumnost. Zakaj? Ker si mi večino komadov maznila pred nosom! Tebi se to ne zdi nič čudnega, ker veš, kakšni sva, za vse ostale pa statistični podatek, ki se je pripravil na linč, začudenje ali vsaj konkreten dvom: od desetih komadov si mi jih speljala SEDEM! Meni se to zdi ogromno. Sploh ko pomisliš, da so štirje od teh iz prve skupine, ki je bila najbolj osebna …
In ker si me po moji pritožbi v zvezi s tem prijazno opomnila, da se ne smemo podvajati (ne vem, kdo je to rekel?!?!?), se pač ne bomo podvajali.
Tu so torej moji komadi:

1. Hm … komad, ki sem ga postavila na prvo mesto, pa ne sodi dejansko na prvo mesto. Sodi pa med ene izmed najbolj zanimivih, izdajalskih spominov, kar jih je. O Asking Alexandria sem blognila nekaj malega že pred časom, zdaj pa dodajam samo to: prvi teden aprila 2016, ko se konča obdobje. In tisti Don’t pray for me je takrat svetovno pasal zraven.

2. Oooooh, Leonard. Tu si me res boleče zafrknila. Ampak imam na zalogi še enega silno pomembnega, ki gre zelo lepo sicer tudi v drugo kategorijo (Konec, BREZmejNO). Sicer pa članek o Cohenu in Alexandria Lost ter moj nedokončani magistrski študij. Juuuuj …

3. Ker si ruknila moj viski, bi izbrala Master of Puppets, ampak ta pa odpira eno celo novo asociacijo. Enega izmed odličnih trenutkov, ki se zgodijo, ko ne pričakuješ ničesar posebnega. Na primer ko greš iz službe in te na cesti ustavi tip, ti proda cd in te prav zabavno zapeca (itak zato, da ti proda že omenjeni cd), ti pa, v pričakovanju neke bedne glasbe padeš na rit, ko stvar dejansko poslušaš.
O, ja, ta komad bi moral biti v trailerju za Kaos. Ampak trailerja za Kaos nimamo. Imamo pa komad.
(kakih 150 min kasneje …)
Ne moreš verjet!!! Komada ni več. Na youtubu. Bend se je preimenoval, mojega komada pa ni več! Sem neskončno zgrožena. Mater. Saj ne morem verjet. Preimenovali so se. In to je to.
Minuta tišine in obljuba, da se NIKOLI ne preimenujeva! Eh … Najraje bi preskočila tretji komad. Hotela sem te presenetit in ti poslat blog še danes, pa ni šans, ker sem zdaj porabila ful časa za iskanje komada, ki GA NI VEČ. Mater. Spat grem. Jutri nadaljujem.
(še kako noč in drobiž kasneje …)
Pa sem spet nazaj. Medtem iz najinih neskončnih korespondenc izbrskala link, ki sem ti ga takrat poslala, in videoposnetek dejansko ni na voljo. Tako da menda ni druge, kot da se sprijaznim. Mi je pa ta kolobocija zdaj dala konkretno misliti – bend se je preimenoval, pubeci so se pobarvali (ahahahahah), imajo kaka 2 milijona več ogledov na komad kot so jih imeli prej. I say good for them. Ampak po drugi strani pa je prav žalostno, ni res? Ko pomisliš, da je bil enkrat nekdo tako fasciniran nad tvojim komadom (oz. kakršnimkoli delom že pač), ti pa si se bil pripravljen prodati za malo boljše stanje, ki je še zmeraj svetlobna leta oddaljeno od svetovne slave in globalnega oboževanja.
Anyways, pa naj bo Master of Puppets. In zraven vseeno I remember you in a cold winter … as I was going straight to hell …

4. Ja, pri štirki se očitno začne malo komplicirat. Tvoja je bila One Republic, ki jo jaz hranim za BREZmejNO sklop, pa bom preskočila na Lano. Ride, ki si mi jo dala v en rojstnodnevni blog. In ena izmed tistih, ko te prešine, da bo odslej vse drugače.
P.S.: Too late je definitivno tudi moj komad, mmg. Ja, ko si ti pričakovala S in sem jaz imela že malo E. Sweet …

5. Kot zadnja pa ena izmed najnovejših. Eden izmed redkih primerov, ko me zborovsko petje ne ubije. Hey, baby, don’t you think I may be older? 😀 Kar me je pravkar spomnilo na Georga Michaela, ki bi si tudi zaslužil biti tu. Sploh album, ki sva ga z D preposlušala še in še.
Listen to the rain pa ima toliko momentov, ki bi jih dala v film, ki ga ne bom nikoli posnela, da je prav fascinantno, in mora biti številka pet. It is a tribute to what will never come through.

6. Če si ti vključila v sklop komadov, ki te spominjajo na BREZmejNO (predvidevam, da na Slo), Closer, bom tudi jaz enega od najinih KOL. Za tiho, vztrajno borbo med ljudmi in nikoli povsem razvozljano Hug your bones and skin :D. Pick up truck gre v Zlom, pa še malo bolj mogoče v Konec. Scena v Klanu, pri tistem mučnem skupnem obroku, ko si nasproti sedita M in A.

7. Že napovedani One Republic. Sla in Alex pod napuščem. My baby 🙂
Za filing. Za spomine:

Kakor hitro je Mila stopila na pločnik, so se fordova vrata odprla in Alex je v nekaj korakih dosegel vhodna vrata, kjer se je stisnil pod napušč in jo tako pričakal.
Ni ji bilo do vljudnosti in metanja peska v oči.
»Alex, kaj delaš tu?« je nejevoljno pogledala izpod dežnika.
»Ne vem,« je priznal. »Hotel sem te videti. Videti, kdaj boš prišla domov.« Mila je dvignila obrvi.
»Čakal sem te pred knjižnico. Pred mojim nosom te je odpeljal.«
»To je tudi on opazil,« je pripomnila in videla, kako je zardel. Odločila se je, da bo molčala. Vsako njeno besedo je izkoristil za iztočnico.
»Kam te je peljal? Očitno ni ostalo samo pri ogledu stanovanja,« je pripomnil in očitek jo je zbodel, ker je jasno namigoval na laž.
»Včasih se stvari ne odvijajo po načrtih,« je odrezala.
»Meni tega ni treba govoriti,« je odrezal nazaj.
»Še dobro, da se tvoji načrti sfižijo.«
»Priznam, za nekatere to velja. Ne pa za vse, Mila,« je stopil bliže k njej. Še vedno je računal na svojo privlačnost.
»Alex, nikar. In naj ti ne pade na pamet, da bi ponovil tisti svoj izpad od zadnjič. Nikoli več si tega ne privošči.«
Vedel je, o čem govori, in sklonil glavo.
»Vem, oprosti. Saj veš, da mi to ni podobno. Ampak to tvoje zavračanje me spravlja ob pamet.«
Njuni pogovori so bili nesmiselni. Njegova vztrajnost je bila nesmiselna.
Z vso resnostjo in odločnostjo, ki ju je bila zmožna, ga je pogledala in hkrati mirno prosila:
»Alex, prosim, prosim, nehajva s tem. Pusti me, da grem naprej. Saj veš, prepričana sem, da veš, da ne bova nikoli več skupaj.«
»Samo to mi povej, če si zdaj z njim.«
Ko bi le sama vedela, je pomislila. »Jaz si želim, da bi bila,« je rekla. Zravnal se je. Očitno tega odgovora ni pričakoval.
»Pa on?« je tvegal.
»Mislim, da si želi isto.«
»In kje je zdaj? Zakaj ni s teboj?«
»Čaka, da greš. Da opraviš tisto, zaradi česar si prišel.«
Grenko se je zasmejal. »Mila, prišel sem zato, da te dobim nazaj.«
»Saj to mu je jasno,« je odvrnila.
»In zakaj potem samo čaka?«
»Verjetno zato, ker ve,« je pogledala stran.
»Kaj ve?«
»Da ti ne bo uspelo,« je tiho, skoraj pretiho povedala. Obema.
Alex je še nekaj trenutkov stal, potem pa se je obrnil in šel. Gledala je za njim, ko je v nalivu stekel proti avtu in se odpeljal, prehitro in preveč zaletavo, da ne bi vedela, kako ga je prizadela. Tokrat zares. Ko po dolgem času ni hotela biti groba, ga je udarila premočno, da si tega ne bi očitala. Meseci hudobije in besednih dvobojev niso bili nič v primerjavi s tem. V resnici je največ bolečine.

8. Trije komadi za knjižno glasbo so totalna neumnost, mmg. Cel album za Margot bom zdaj izpustila. Komade iz trailerjev. Ampak ne gre pozabiti na King of Fools. In na naslednjega. Na Luka, Quinlana in Deirdre. 30 seconds to Mars.

9. in 10. Ja, to pa je tudi hec. Prvi komad, ki me spominja nate, je Do I Wanna Know? Zabaven, najin, čeprav še s kupom drugih asociacij 🙂 Definitivno eden izmed tistih, ki ga ne morem slišat, ne da bi se spomnila nate. Ampak to šele par let. Drugi pa je že prastar. Funky Cold Medina. Štuk. In spomnim se, katere čevlje si imela obute 😀 😀 😀 Kar je zame nekaj izrednega 😀

No, evo, zdaj bi pa šla plesat!

To je torej boleče skrčen nabor komadov po mojih kriterijih. Ker pa si za naslednjo nalogo zadolžena ti in ker vem, kaj bo, ker si mi z njo že grozila, potem pa pozabila, predlagam majčkeno modifikacijo – k naslednjemu izzivu vabim še A. LektorcA, če si upaš, se nama na pustni torek pridruži, ker ti je naslednji izziv pisan na kožo 😛

Tako, zdaj pa grem brskat po youtubu. Not over and definitely not out!

About B. Pride